ISTRIANSKI ZBOR, nekoč cerkev in samostan sv. Frančiška, zgrajen v zgodnjem 14. stoletju, je še en večplastni poreški spomenik, katerega velikost in namembnosti so se skozi zgodovino spreminjali.

Cerkev in samostan sta bila postavljena na temeljih cerkve svetega Tomaža iz 5. stoletja, o čemer pričajo ohranjeni stenski in talni mozaični majhni drobci, odstranjeni v pritličju pod prozornim stopniščem, ki vodi v slavnostno dvorano. Ni znano, kdaj je bil samostan opuščen. V pisnih dokumentih je navedeno, da je bila cerkev leta 1806 dekonstruirana med kratko Napolenovo vladavino. Pozneje jo je kupil markiz Francesco Polesini, ki jo je vodoravno razdelil na tla in prva nadstropja. Leta 1861 je dvorana v prvem nadstropju postala mestna hiša deželnega zbora.

Pritličje je bilo spremenjeno v vinsko klet z vgrajenimi steklenimi prevlečenimi sodi, ohranjenimi do današnjega trenutka. V istrski skupščini je ohranjenih bogatih kosov štukature in fresk, ki krasijo 25 metrov dolg in 9 metrov širok strop. Štukature je izdelal obrtnik Giuseppe Monteventia iz Bologne leta 1751. Štukature so okvirje treh stropnih medaljonov, ki vsebujejo freske - največji, ki prikazuje upodobitev Brezmadežnega spočetja, je postavljen na sredino, stranski medaljoni pa prikazujejo Vizijo svetega Antona Padovanskega. in stigmatizacija sv. Freske je beneški slikar Angelo Venturini naslikal vzporedno s štukaturami. Natančno leto izdelave teh okraskov je znano iz ohranjenega dokumenta, v katerem je omenjeno, da jih je daroval frančiškanski duhovnik Francesco Michiel, ki je leta 1727 za to cerkev naredil tudi marmorni oltar sv. Križa. Rečeni oltar se danes hrani v cerkvi Gospe Angelske.

Danes se v istrski skupščini uporablja kot polivalentno prizorišče za seminarje, slovesne seje okrožnega zbora, pa tudi likovne razstave, vključno s Poreč Annale, najdlje trajajočo likovno razstavo na Hrvaškem. Po letih zanemarjanja je nekoč vinska klet spet postala odprta za javnost in uporabljena kot prizorišče za izvedbo različnih prireditev v skupščinski dvorani.