Katedrala sv. Lovrenca (Katedrala Sv. Lovre) je rimokatoliška trobrodna bazilika, zgrajena v romansko-gotskem stilu v Trogirju na Hrvaškem. Ker je gradnja trajala več stoletij, ponazarja vse sloge, ki so sledili v Dalmaciji. Zdaj služi kot najimenitnejši spomenik v mestu Trogir. Zgrajena je bila na temeljih zgodnjekrščanske katedrale, ki so jo v 12. stoletju uničili Saraceni leta 1123. Gradnja katedrale se je začela leta 1213 in končala v 17. stoletju. Tako kot starejši, je posvečen tudi sv. Lovrencu, vendar je po škofu Johnu, ki je umrl leta 1111 in je izstopal za svojega svetnika, v času, ko je bil svetnik Ivan, bolj znan kot katedrala sv. Madžarski kralj Koloman je prevzel Dalmacijo in Hrvaško. Večina del pri gradnji katedrale je potekala v 13. stoletju, večinoma je bila dokončana leta 1251. To pomeni, da je stavba večinoma v romanskem slogu, medtem ko je obok v notranjosti gotski, saj je bil zgrajen v 15. stoletju, v manneristu. Delo na zvoniku se je začelo konec 14. stoletja, vendar ni bilo dokončano do konca 16. stoletja. Prvo nadstropje je v gotskem stilu, zgradili pa so ga Masters Stejpan in Matej. Po tem, ko so ga Benečani porušili leta 1420, jo je obnovil Matija Gojković.

Drugo nadstropje je v nizko-gotskem stilu in je verjetno delo beneških mojstrov, saj spominja na okna znamenitega beneškega Palazzo Ca d'Oro. Zadnje nadstropje je zgradil Trifun Bokanić (1575–1609). Na vrhu zvonika so štirje kipi, delo beneškega kiparja Alessandra Vittoria (1525-1608). V središču fasade, v majhnem okroglem odprtju, je izrezljan grb najmočnejšega kralja, dinastije Ludvika Anževina. Trogirska katedrala je najbolj arhaičen primer pri gradnji notranjih arkad v Dalmaciji s težkimi podolgovatimi pomoli. ločitev dveh gotskih rebrastih hodnikov od ladje, kasneje tudi obokanega v gotskem stilu v 15. stoletju, tri polkrožne apside in obokana notranjost, nad katero se dviga Campanile. Na žalost je bila zgrajena le ena od dveh načrtovanih stolpov (južna). Križni trezorji in zgodnejše terase nad hodniki so apulskega vpliva. V 15. stoletju je bil dodan velik predprostor, umetniško dobro izvedena gotska rozeta na zahodni fasadi pa je iz istega obdobja. Na skrajnem koncu vhodne dvorane je gotska in romanska krstilnica, ki jo je katedrali leta 1467 dodal Andrija Aleši (1430–1504), kipar albanskega porekla in učenec Jurja Dalmatinca. Katedrali so v 15. stoletju dodali gotsko sakristijo. Zunanji debel zid je razdeljen s pilastri in preboden z obokanimi odprtinami.